Home
Californian Ideology
 
Author
HRC
Edit History
Search Keywords
Richard Barbrook
Andy Cameron
Wired
Californian Ideology
neo-liberalism
John Perry Barlow
Louis Rossetto
Slovene


Slovene translation
Kalifornijska Ideologija (1)

KALIFORNIJSKA IDEOLOGIJA

in Andy Cameron "Ne lagati o prihodnosti ni mogoce, lahko pa se o njej laze hote" - Naum Gabo

Nikoli ne zaupaj hipiju Sveti McLuhan Vzpon virtualnega razreda Agora menjave - neposredna demokracija svobodnega trga Mit svobodnega trga

Nikoli Ne Zaupaj Hipiju

V zadnjem casu smo price nastajanju globalne ortodoksije o soodnosnosti druzbe, tehnologije in politike. V cast dezele, iz katere prihaja, sva to ortodoksijo poimenovala kalifornijska ideologija. Naturaliziranje in pripisovanje tehnoloske dokazljivosti libertarni politicni filozofiji in posledicno izkljucevanje alternativnih prihodnosti navaja kalifornijske ideologe k trditvi, da so socialne in politicne razprave o prihodnjosti zdaj postale brezpredmetne.

Kalifornijska ideologija je mesanica kibernetike, ekonomije prostega trga in kontrakulturnega liberterstva, razglasa pa se v revijah kot sta Wired in Mondo 2000, ter v knjigah Stewarta Branda, Kevina Kellyja in drugih avtorjev. Te nove vere so se oprijeli racunalniski zanesenjaki, leni studenti, trideset-in-nekaj-letni kapitalisti, trendovski akademiki, futuristicni birokrati in celo sam predsednik Zdruzenih drzav. Kot ponavadi, se tudi Evropejci niso dolgo obotavljali pri posnemanju te zadnje Ameriske mode. Medtem ko najnovejsa porocila evropske skupnosti priporocajo, da se za izgradnjo 'infobahna' privzame kalifornijski model svobodnega podjetnistva, so trendovski umetniki in akademiki zagovarjali 'posthumano' filozofijo, ki se je razvila iz ekstropijanskega kulta na zahodni obali. Ob odsotnosti jasno raspoznavnih nasprotnikov se zdi, da je globalna prevlada kalifornijske ideologije popolna.

Ob povrsnem branju so pisarije kalifornijskih ideologov videti kot zabaven koktail zalivske kulturne odstekanosti in poglobljene analize najnovejsega razvoja na podrocju hi-tech industrije umetnosti, zabave in medijev. Njihova politika se zdi brezhibno liberterska -- novo informacijsko tehnologijo zelijo uporabiti za to, da bi v kiberprostoru zgradili novo 'jeffersonovsko demokracijo', v kateri bi vsak posameznik imel moznost, da se svobodno izraza. Ta kalifornijska ideologija -- neizprosna v svoji prepricljivosti -- ponuja fatalisticno vizijo naravnega in neizogibnega zmagoslavja svodbodnega trga visoke tehnologije.

Sveti McLuhan

Nekoc v 60-tih je Marshall McLuhan pridigal, da bo oblast 'big buisness-a' in 'big government- a' strmoglavila zaradi intrinzicnih ucinkov novih tehnologij, ki povecujejo moc posameznikov. Konvergiranje medijev, racunalnistva in telekomunikacij naj bi se neizogibno izteklo v elektronski, neposredni demokraciji -- elektronski agori -- v kateri bi vsakdo lahko izrazal svoja mnenja, brez strahu pred cenzuro.

Opogumljeni z McLuhanovimi prerokbami so radikalci z zahodne obale pionirsko uporabljali nove informacijske tehnologije za potrebe alternativnega tiska, skupnostnih radijskih postaj, garaznih racunalniskih klubov in video skupin. V 70-tih in 80-tih so veliko temeljnih iznajdb na podrocju osebnega racunalnistva in mrezne tehnologije prispevali prav ljudje, spodbujeni s tehnoloskim optimizmom nove levice in kontrakulture. V 90-tih so nekateri od teh bivsih hipijev celo sami postali lastniki in managerji hi-tech korporacij. S tem je pionirsko delo aktivistov skupnostnih medijev ponovno prislo v roke komercialnih struktur visoke tehnologije.

Vzpon Virtualnega Razreda

Ceprav lahko poslovne druzbe na teh proizvodnih sektorjih mehanizirajo in skrcijo vecji del svojih delovnih potreb, ostajajo odvisne od kljucne skupine ljudi, ki znajo raziskovati in ustvarjati izvirne produkte, od programske opreme in racunalniskih cipov do knjig in TV programov. Ti visoko usposobljeni delavci in podjetniki tvorijo tako imenovani 'virtualni razred'. Kroker in Weinstein vanj pristevata: ..."tehno-inteligenco kognitivnih znanstvenikov, inzenirjev, racunalniskih strokovnjakov, oblikovalcev video iger in vseh drugih komunikacijskih strokovnjakov...". Ker jih managerji ne morejo podrediti disciplini tekocega traku, oziroma preprosto nadomestiti s stroji, organizirajo taksno intelektualno delo s dolgorocnimi pogodbami. Kot 'delovna aristokracija' zadnjega stoletja, jedro osebja zaposlenega v medijih, racunalnistvu in telekomunkacijski industriji na svoji kozi dozivlja placila in negotovosti trga. Po eni strani, ti hi-tech strokovnjaki niso le dobro placani, ampak imajo tudi doloceno avtonomijo glede svojega delovnega mesta in mesta zaposlitve. Kot posledica tega, je kulturna locnica med hipijem in clovekom organizacije zdaj postala precej zabrisana. Toda, po drugi strani, so ti delavci vezani z dolocili svojih pogodb in nimajo nobenih garancij za trajno zaposlitev. V odsotnosti hipijevskega prostega casa, je za vecji del 'virtualnega razreda' delo samo postalo glavna pot samoizpolnitve.

Ker je to delavsko jedro del delovne sile in hkrati dedic radikalnih idej aktivistov skupnostnih medijev, kalifornijska ideologija izraza disciplino trzne ekonomije in hkrati svobodo hipijevskega rokodelstva. Ta bizarni hibrid je mogoc le prek skorajda univerzalne vere v tehnoloski determinizem. Vse od 60-tih, so liberlaci -- v socialnem pomenu besede -- upali, do bodo nove informacijske tehnologije uresnicile njihove ideale. V odgovor na izziv nove levice, je nova desnica ponovno obudila starejso obliko liberalizma: ekonomski liberalizem. Namesto kolektivne svobode, ki so jo iskali hipijevski radikalci, so zagovarjali svobodo posameznikov v okviru trga. Od 70-tih dalje so Toffler, de Sola Pool in drugi guruji poskusali dokazati, da bo prihod hipermedijev paradoksalno prinesel tudi vrnitev nekdanjega ekonomskega liberalizma. V tej retro-utopiji so odmevale prerokbe Asimova, Heinleina in drugih macho piscev znanstvene fantastike, katerih svetove prihodnjosti so vedno naseljevali vesoljni trgovci, nadspretni prodajalci, genialni znanstveniki, piratski kapitani in drugi surovi individualisti. Pot tehnoloskega napredka pelje nazaj, v Ameriko v casu njenih ustanoviteljev.

Agora menjave -- neposredna demokracija svobodnega trga

Z McLuhanom kot svetim zavetnikom se je kalifornijska ideologija iz nenadejanega trcenja desnicarskega neoliberalizma, kontrakulturnega radikalizma in tehnoloskega determinizma -- razvila v hibridno ideologijo, ki se ne loteva svojih dvoumnosti in protislovij. Ta protislovja se najrazlocneje izrazajo v nasprotujocih si vizijah prihodnjosti, ki jih vsebujejo vse hkrati. Po eni strani se poskusa z zagovarjanjem 'virtualne skupnosti' ohranjati to antikorporativno cednost nove levice. Po besedah njihovega guruja Howarda Rheingolda bodo kotrakulturne vrednote baby boom generacije se naprej krojile razvoj novih informacijskih tehnologij. Skupnostni aktivisti bodo vedno bolj uporabljali hipermedije za nadomescanje korporativnega kapitalizma in velikih oblastnih struktur s hi-tech 'darilno ekonomijo', za katero je znacilna svobodna menjava informacij med udelezenci. Po Rheingoldu je 'virtualni razred' se vedno na frontnih linijah boja za druzbeno osvoboditev. Kljub nori komercializaciji in politicni vpletenosti v izgradnjo 'informacijske superavtoceste', se verjame v neizogibni triumvirat neposredne demokracije v elektronski agori nad korporativnimi in birokratskimi sovrazniki.

Na drugi strani pa so druge ideologije zahodne obale privzele lasissez faire ideologijo svojih nekdanjih konservativnih sovraznikov. Na primer, revija Wired -- mesecna biblija 'virtualnega razreda' -- je nekriticno povzela poglede in stalisca Newta Gingricha, skrajno desnicarskega republikanskega voditelja Predstavniskega doma, in Tofflerjev, ki sta njegova tesna svetovalca. Ob ignoriranju njihovih politik, ki se zavzemajo za krcenje socialnih programov, se revija slepo navdusuje nad njihovim entuzijazmom glede liberterskih moznosti, ki jih ponujajo nove informacijske tehnologije. Tako Gingrich kot Tofflerja trdijo, da konvergiranje medijev, racunalnistva in telekomunikacij ne bo ustvarilo elektronske agore, temvec bo privedlo do povzdigovanja trga, elektronske menjave, v kateri bo vsakdo postal svobodni trgovec. V tej razlicici kalifornijske ideologije, se vsakemu pripadniku 'virtualnega razreda' obljublja priloznost, da postane uspesen hi-tech podjetnik. Informacijske tehnologije -- tako gre ta razlaga -- dajejo vec moci posamezniku, krepijo osebno svobodo in radikalno krcijo oblast nacionalne drzave. Obstojece socialne, politicne in zakonodajne oblastne strukture bodo oslabele, zamenjale pa jih bodo osvobojene interakcije med avtonomnimi posamezniki in njihovimi softveri. Ti prekrojeni mcluhanovci energicno zahtevajo, naj se big government odstrani s plec iznajdljivih poslovnezev, ki da so edini ljudje z dovolj svezine in smelosti, da sprejmejo tveganje. Prav res, poskusi vmesavanja v nastajajoce posesti tehnoloskih in ekonomskih sil, posebno s strani vlade, naletijo na tiste, ki so dovolj nori, da kljubujejo primarnim zakonom narave. Svobodni trg je edini mehanizem, ki je sposoben graditi prihodnost in zagotoviti poln razcvet individualne svobode v elektronskih krogotokih jeffersonovskega kiberprostora. Zdi se, da, podobno kot v romanih Asimova in Heinleina, pot, ki vodi naprej v prihodnjost pelje nazaj v preteklost.

Mit svobodnega trga

Skoraj vsak pomemben tehnoloski dosezek v zadnjih dvesto letih, se je zgodil s pomocjo velike kolicine javnega denarja in ob precejsnjem vladni podpori. Racunalniske in mrezne tehnologije so bile izumljene s pomocjo mogocnih drzavnih subvencij. Projekt diferencialnega stroja, na primer, je bil delezen dotacije britanske vlade v visini 17.470 funtov -- kar je bilo leta 1834 pravo malo bogastvo. Od Colossusa do EDVACa, od simulatorjev letenja do virtualne resnicnosti, je bil razvoj racunalnistva v kljucnih momentih odvisen od javnih raziskovalnih fondov ali tolstih pogodb z javnimi agencijami. Korporacija IBM je skonstruirala prvi digitalni racunalnik z moznostjo programiranja sele potem, ko je dobila narocilo obrambnega ministrstva Zdruzenih drzav, v casu korejske vojne. Posledica pomanjkanja drzavne intervencije je med drugim pomenila tudi to, da je nacisticna Nemcija v poznih 30-tih letih zapravila priloznost zgraditi prvi elektronski racunalnik, ko je Whermacht zavrnil financno podporo Konradu Zuzeju, ki je bil pionir v uporabi binarne kode, shranjenih programov in elektronskih logicnih vrat.

Najbolj nenavadno pri kalifornijski ideologiji pa je, da je zahodna obala sama p roizvod obseznih drzavnih intervencj. Vladni dolarji so bili uporabljeni za izgradnjo namakalnih sistemov, avtocest, sol, univerz in drugih infrastrukturnih projektov, ki so omogocili dobro zivljenje. Vrh teh javnih subvencij pa se visokotehnoloski industrijski kompleks zahodne obale ze nekaj desetletij gosti z najvecjimi vlozki vladnega denarja. Vlada Zdruzenih drzav je pretocila milijone dolarjev davkoplacevalcev v nakupe letal, raket, elektronskih in jedrskih bomb pri kalifornijskih podjetniskih druzbah. Americani so vedno poznali tudi drzavno nacrtovanje, le da mu recejo raje obrambni budzet. Vse to javno financiranje je imelo izredno dobrodejen -- cetudi nepriznan in neocenjen -- ucinek na kasnejsi razvoj Silicon Valleyja in drugih visokotehnoloskih industrijskih parkov. Podjetniki pogosto gojijo nekoliko pretiran obcutek o svojem lastnem 'ustvarjalnem dejanju volje' pri razvoju novih idej, bolj malo pa priznavajo prispevke bodisi drzave bodisi njihove delovne sile. Vendar je vsak tehnoloski napredek kumulativen -- odvisen je od rezultatov kolektivnega zgodovinskega procesa, in zato ga je treba, vsaj delno, obravnavati kot kolektivni dosezek. Torej so tudi Ameriski podjetniki, kot v vsaki drugi industrailizirani drzavi, odvisni od javnega denarja in drzavnih intervencij, ki hranijo in razvijajo njihove industrije. Ko so Japonske poslovne druzbe grozile s prevzemom Ameriskega trga mikrocipov, liberterski racunalniski kapitalisti iz Kalifornije niso imeli nobenih ideoloskih pomislekov glede pridruzenja k drzavno sponzoriranemu kartelu, ki ga je organizirala drzava, da bi se boril z zavojevalci iz Vzhoda.

 
About the site