Home
Californian Ideology
 
Author
HRC
Edit History
Search Keywords
Richard Barbrook
Andy Cameron
Wired
Californian Ideology
neo-liberalism
John Perry Barlow
Louis Rossetto
Slovene


Slovene translation
Kalifornijska Ideologija (2)

Gospodarji in suznji Nemi streznik Izkljucevanje prihodnosti Obstajajo alternative

Gospodarji in suznji

Strah pred uporom podrejenih druzbenih razredov zdaj najeda najbolj temeljno nacelo kalifornijske ideologije: njeno prepricanje v emancipatorni potencial novih informacijskih tehnologij. Medtem ko zagovorniki elektronske agore in elektronskega trga obljubljajo osvoboditev posameznikov od hierarhij drzavnih in privatnih monopolov, pa socialna polarizacija Ameriske druzbe prinasa bolj zatiralsko vizijo digitalne prihodnosti. Tehnologije svobode se spreobracajo v stroje gospostva. Kljub osrednji vlogi javnih intervencij v razvoj hipermedijev, je kalifornijska ideologija nadvse proti-drzavna dogma. Premoc te dogme je rezultat spodletelosti prenove ZDA v casu poznih 60-tih in zgodnjih 70-tih. Ceprav kalifornijski ideologi slavijo liberterski individualizem hipijev, nikoli na razpravljajoo politicnih ali druzbenih zahtevah kontrakulture. Individualna svoboda ni dosegljiva vec z uporom proti sistemu, ampak s podrejanjem naravnim zakonom tehnoloskega napredka in svobodnega trga. V mnogih kiberpunkovskih novelah in filmih je to asocialno liberterstvo izrazeno v osrednjem liku osamljenega individualnega boja za prezivetje v virtualnem svetu informacij.

V Ameriski folklori so nacijo izgradili neukrotljivi svobodnjaski posamezniki -- traperji, kavboji, pridigarji in kolonisti na mejnih podrocjih. Vendar ta primarni mit o Ameriski republiki ignorira protislovje v samem srcu Ameriskega sna: da nekateri posmezniki lahko uspejo samo preko trpljenja drugih. Zivljenje Thomasa Jeffersona -- cloveka ki stoji za idealom 'jeffersonovske demokracije' -- povsem jasno razkriva dvojno naravo liberalnega individualizma. Clovek, ki je zapisal spodbuden klic k demokraciji in svobodi v Ameriski deklaraciji o neodvisnosti je bil hkrati eden najvecjih lastnikov suznjev v dezeli. Kljub emancipaciji in gibanju za drzavljanske pravice, je rasna segregacija v samem jedru Ameriske politike -- zlasti v Kaliforniji. Za retoriko individualne svobode je skrit gospodarjev strah pred upornim suznjem. V zadnjih volitvah za guvernerja v Kaliforniji, je zmagal republikanski kandidat z nemoralno antiimigrantsko kampanjo. Na nacionalni ravni, pa je zmagoslavje Gingrichevih neoliberalcev v zakonodajnih volitvah telemljilo na mobiliziranju 'jeznih belcev moskega spola' proti domnevni ogrozenosti s strani crnih zajedalcev socialnih programov, priseljencev iz Mehike in drugih izpostavljenih manjsin.

Hi-tech industrija je integralni del te rasisticne republikanske koalicije. Vendar lahko izkljucno zasebno in korporativno konstruiranje kiberprostora le promovira fragmentacijo Ameriske druzbe v antagonisticne, rasno opredeljene razrede. Kot so ze pokazale profita lakomne telekomunikacijske korporacije, se lahko zgodi, da bodo prebivalci revnejsih notranjih mestnih obmocij ostali zikljuceni iz on-line storitev, zaradi pomanjaknja denarja. Nasprotno, pa se lahko yupiji in njihovi otroci igrajo kiberpunkerje v virtualnem svetu, na da bi se tam srecali s svojimi osiromasenimi sosedi. Mnogi pripradniki 'virtualnega razreda', ki delajo za hi-tech in medijske korporacije, bi radi verjeli, da bo nova tehnologija nekako resila Ameriske socialne, rasne in ekonomske probleme, brez zrtev na njihovi strani. Ob vedno vecjih druzbenih delitvah se ustvarja se nov apartheid med 'informacijsko bogatimi' in 'informacijsko revnimi'. Vendar se pozivi k temu, da naj se telekomunikacijske korporacije prisili, da zagotovijo univerzalen dostop do informacijske infrastrukture za vse drzavljane, v reviji Wired denuncirajo kot skodljivi za napredek. Cigav napredek?

Nemi streznik

Kot je pokazal Hegel, je tragedija gospodarjev v tem, da ne morejo ubezati odvisnosti od svojih suznjev. Bogati beli kalifornijci potrebujejo svoje temnopolte sodrzavljane za to, da delajo v njihovih tovarnah, pobirajo njihove pridelke, pazijo njihove otroke in urejajo njihove vrtove. Nezmozni, da se odpovedo bogastvu in moci, beli kalifornijci lahko nadejo duhovno uteho v svojem cascenju tehnologije. Ce se cloveski suznji naposled izkazejo za nazanesljive, potem bo treba iznajti mehanske. Iskanje svetega graala umetne inteligence razkriva zeljo po Golemu -- mocnem in predanem suznju, katerega koza je barve zemelje in katerega drobovina narejena iz peska. Tehno utopisti si domisljajo, da si je mogoce zagotoviti suzenjsko delo z nezivimi stroji. Vendar, ceprav tehnologija lahko delo shrani in okrepi, nikoli ne more ukiniti clovekove primarne potrebe po izumljanju, konstruiranju in vzdrzevanju strojev.

Suzenjskega dela ni mogoce zagotoviti, ne da bi nekoga zasuznjili. Na svojem posestvu v Monticellu je Jefferson izumil mnogo genialnih gadgetov -- vkljucno z 'nemim streznikom' za posredovanje stikov z njegovimi suznji, Ni presenetljivo, da je konec dvajsetega stoletja ta liberalni lastnik suznjev junak tistih, ki razglasajo svobodo in hkrati svojim temnopoltim sodrzavljanom odrekajo tiste demokraticne pravice, ki so jih proglasili za neodtujljive.

Izkljucevanje prihodnosti

Preroki kalifornijske ideologije trdijo, da bodo le kibernetski tokovi in kaoticni vrtinci prostih trgov in globalnih komunikacij dolocili prihodnost. Potemtakem je politicna razprava zgolj zapravljanje energije. Kot libertarci trdijo, da je volja ljudstva, posredovana prek demorkaticne vlade, nevarna herezija, ki ovira naravno in ucinkovito kopicenje lastnine. Kot tehnoloski deterministi, verjamejo, da socialne in emocionalne vezi med ljudmi blokirajo ucinkovito evolucijo stroja. Z opuscanjem demokracije in druzbene solidarnosti, kalifornijska ideologija sanja digitalno nirvano, ki jo naseljujejo zgolj liberalni psihopati.

Obstajajo alternative

Kljub lastnemu sklicevanju na univerzalnost, je kalifornijsko ideologijo razvila skupina ljudi, ki zivijo zntraj ene specificne dezele, ki se zavzema za neko specificno izbiro druzbeno- ekonomskega in tehnoloskega razvoja. Njihova eklekticna mesanica konservativne ekonomije in hipijevskega liberterstva izraza zgodovino zahodne obale -- ne pa tudi neizogibne prihodnosti za druge dele sveta. Hi-tech ideologi razglasajo da obstaja le ena pot naprej. Ceprav, v resnici, razprava o tem ni bila nikoli tako mozna in nujna. Kalifornijski model je le eden izmed mnogih.

V okviru Evropske skupnosti lahko v sodobni francoski zgodovini najdemo prakticni dokaz, da je za razvoj novih tehnologij in za zagotovitev, da se njihove koristi porazdelijo na celotno populacijo, mozno uporabiti drzavno intervencijo ob hkratni trzni konkurenci. Zvesta zmagi jakobincev nad njihovimi liberalnimi nasprotniki leta 1792, je demokraticna republika v Franciji postala utelesenje 'obce volje'. Kot taka, si je drzava prizadevala reprezentirati interese vseh drzavljanov, namesto da bi scitila le pravice posameznih lastnikov. Francoska revolucija se je dvignila nad liberalizem do demokracije. Ohrabrena s taksno legitimiteto ljudstva, je bila vlada sposobna vplivati na industrijski razvoj. Na primer, MINITEL, mreza, ki je dosegla kriticno maso uporabnikov s pomocjo podrzavljenih telekomunikacijskih korporacij, ki so zastonj razdeljevale terminale. Potem, ko je bil ustvarjen, pa so komercialni in skupnostni dobavitelji lahko pridobili dovolj strank za uspesno poslovanje. Ce bi se ucili po Francoskem primeru, bi bilo ocitno, da bi morala Evropska in drzavna telesa bolj, in ne manj natacno usmerjati regulatorni nadzor, investicije in drzavno usmerjanje razvoja hipermedijev.

Lekcija MINITEL nas uci, da bi morali hipermedije v Evropi razviti kot hibrid drzavne intervencije, kapitalisticnega podjetnistva in naredi-si-sam kulture. 'Infobahn' bo nedvomno ustvaril mnozicni trg za zasebna podjetja, ki bo lahko preko mreze prodajala obstojeca informativna blaga -- filme, tv programe, glasbo in knjige. Ko bodo ljudje lahko prek hipermedijev izvajali tako distribucijo kot sprejemanje, se bodo pojavile trzne nise in posebne interesne skupine. Vendar, da bi se vse to zgodilo, je potrebna udelezba drzave. Da bi lahko realizirali interese vseh drzavljanov, je treba uveljaviti 'obco voljo' -- vsaj deloma -- prek javnih insitucij. Kalifornijska ideologija zavraca pojem skupnosti in druzbenega napredka in poskusa prikleniti clovestvo na ceri ekonomskega in tehnoloskega fatalizma. Nekoc so hipiji z zahodne obale igrali kljucno vlogo pri oblikovanju nase sodobne vizije druzbene osvoboditve. Kot posledica tega danes lahko ugotovimo, da feminizem, kultura drog, gibanje homoseksualcev in etnicna identiteta niso vec marginalna vprasanja. Ironija pa je, da je Kalifornija zdaj postala sredisce ideologije, ki zanika relevantnost teh novih druzbenih subjektov. Nujno je, da zahtevamo svojo lastno prihodnjost -- cetudi ne v okoliscinah, ki bi jih sami izbrali. Po dvajsetih letih moramo enkrat za vselej zavrniti izgubo zivcev, ki jo izraza postmodernizem. Zmoremo tudi kaj vec kot le 'igro s komadi', ki so jih ustvarile avantgarde preteklosti.

Zaceti moramo razpravo o tem, kaksni hipermediji ustrezajo nasi viziji druzbe -- kako ustvarjamo interaktivne produkte in on-line storitve, ki jih zelimo uporabljati, taksne racunalnike, kot jih hocemo imeti in taksno programsko opremo, ki bo najbolj uporabna. O strojih, ki jih ustvarjamo moramo razmisljati tudi v druzbenem in politicnem smislu. Medtem, ko se lahko ucimo tudi od can-do usmerjenosti kalifornijskiih individualistov, moramo hkrati tudi priznati, da potencialov hipermedijev nikoli ne bo mogoce v celoti realizirati prek trznih sil. Potrebujemo ekonomijo, ki bo sprostila kreativne moci hi-tech rokodelcev. Samo na ta nacin lahko celovito zajame

 
About the site